-
1 clean
[kli:n] 1. adjective1) (free from dirt, smoke etc: a clean window; a clean dress.) čist2) (neat and tidy in one's habits: Cats are very clean animals.) snažen3) (unused: a clean sheet of paper.) nepopisan4) (free from evil or indecency: a clean life; keep your language clean!) nedolžen; čist5) (neat and even: a clean cut.) natančen2. adverb(completely: He got clean away.) popolnoma3. verb(to (cause to) become free from dirt etc: Will you clean the windows?) čistiti['klenli]
(clean in personal habits.)
snažen- cleaner- cleanly- clean up
- a clean bill of health
- a clean slate
- come clean
- make a clean sweep* * *I [kli:n]adjective ( cleanly adverb)čist, snažen, očiščen, opran; nepopisanfiguratively nedolžen; brezhiben; popoln; gladek, someren; spreten; lepe postave; slang to come clean — priznati, priti z besedo na danto make a clean sweep — odpraviti, znebiti sefiguratively to see one's way clean — ne imeti težavto stand clean off — stati ob strani česa, ne priti v bližinofiguratively to have a clean slate — ne imeti obveznostiII [kli:n]adverb colloquially čisto, popolnoma, dodobraIII [kli:n]transitive verbčistiti, loščiti; pospravljati; izpirati (zlato); izprazniti; pratiIV [kli:n]nounčiščenje, pospravljanje; čistkato give it a clean — počistiti, pospraviti -
2 clear
[kliə] 1. adjective1) (easy to see through; transparent: clear glass.) prozoren2) (free from mist or cloud: Isn't the sky clear!) jasen3) (easy to see, hear or understand: a clear explanation; The details on that photograph are very clear.) jasen4) (free from difficulty or obstacles: a clear road ahead.) prost5) (free from guilt etc: a clear conscience.) neobremenjen6) (free from doubt etc: Are you quite clear about what I mean?) gotov, nedvomen7) ((often with of) without (risk of) being touched, caught etc: Is the ship clear of the rocks? clear of danger.) zunaj (nevarnosti)8) ((often with of) free: clear of debt; clear of all infection.) na čistem, prost2. verb1) (to make or become free from obstacles etc: He cleared the table; I cleared my throat; He cleared the path of debris.) pospraviti; odkašljati se; odstraniti2) ((often with of) to prove the innocence of; to declare to be innocent: He was cleared of all charges.) oprostiti3) ((of the sky etc) to become bright, free from cloud etc.) razjasniti se4) (to get over or past something without touching it: He cleared the jump easily.) preskočiti•- clearing
- clearly
- clearness
- clear-cut
- clearway
- clear off
- clear out
- clear up
- in the clear* * *I [kliə]adjective ( clearly adverb)jasen, svetel; prozoren, čist; (of) neoviran, prost; razumljiv, nedvomen; neobremenjen; bister; popoln, celmilitary sovražnik ni oborožen; konec preplaha; (figuratively) the coast is clear — zrak je čistas clear as crystal — jasen, prozoren; razumljivas clear as mud — nejasen, nerazumljiv, zamotanII [kliə]adverbjasno; naravnost; vso pot, ves čas, popolnomafiguratively to see one's way clear — ne imeti težavto stand clear off — stati ob strani, ne priti v bližinoclear off, clear away — daleč pročIII [kliə]1.transitive verbjasniti, vedriti; čistiti; (of) razbremeniti; razprodati; izkrčiti; pospraviti; plačati, poravnati; urediti; ocariniti; preskočiti; odstraniti; zapustiti, miniti; opravičiti; nautical odpluti;2.intransitive verb(z)jasniti, zvedriti se; razsvetliti se; izprazniti se; marine rešiti se; odpluti, odjadratito clear the decks — pripraviti ladjo za boj; slang pojesti vso jed na mizinautical to clear the land — odplutito clear o.s. — opravičiti senautical to clear the rope — zravnati, razviti vrvto clear s.o.'s skirts — vrniti komu dober glasclear the way! — umakni(te) se!to clear a ship — izkrcati tovor iz ladje;IV [kliə]nounpraznina; izpraznitev; jasnina -
3 world
[wə:ld]1) (the planet Earth: every country of the world.) svet2) (the people who live on the planet Earth: The whole world is waiting for a cure for cancer.) svet3) (any planet etc: people from other worlds.) svet4) (a state of existence: Many people believe that after death the soul enters the next world; Do concentrate! You seem to be living in another world.) svet5) (an area of life or activity: the insect world; the world of the international businessman.) svet6) (a great deal: The holiday did him a/the world of good.) obilo7) (the lives and ways of ordinary people: He's been a monk for so long that he knows nothing of the (outside) world.) svet•- worldly- worldliness
- worldwide
- World Wide Web
- the best of both worlds
- for all the world
- out of this world
- what in the world? - what in the world* * *[wɜ:ld]nounsvet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvofor all the world — za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natankofor all the world like — natanko, kotnot for worlds, not for anything in the world — za nič na svetu neout of this world colloquially fantastičen, osupljiv, izredento the world slang popolnomatired to the world slang na smrt utrujenon top of the world — na vrhuncu sreče, v sedmih nebesihcitizen of the world — svetovljanski človek, kozmopolitthe lower world — podzemlje; pekelthe New World — Novi svet, Amerikathe wise old world — dobri stari običaji, dobre stare izkušnjePrince of this world figuratively vragall the world and his wife were there — vse, kar leze in gre, je bilo tamto begin the world — (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetkuwho in the world is that man? — kdo vendar je oni človek?to carry the world before one — imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenjuto come into the world — priti na svet, roditi sewhat in the world am I to do? — kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?to forsake the world — odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenjeas the world goes — v našem, sedanjem časuI would give the world to learn it — vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedelhow goes the world with you? — kako je kaj z vami?to have the world before one figuratively imeti življenje pred sebojto let the world slide figuratively pustiti vse teči (potekati, iti), kot prideto live out of the world — živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotaritito make a noise in the world figuratively postati slavenwhat will the world say? — kaj bodo rekli ljudje? -
4 trouble
1. noun1) ((something which causes) worry, difficulty, work, anxiety etc: He never talks about his troubles; We've had a lot of trouble with our children; I had a lot of trouble finding the book you wanted.) težava2) (disturbances; rebellion, fighting etc: It occurred during the time of the troubles in Cyprus.) nemiri3) (illness or weakness (in a particular part of the body): He has heart trouble.) težave2. verb1) (to cause worry, anger or sadness to: She was troubled by the news of her sister's illness.) vznemiriti2) (used as part of a very polite and formal request: May I trouble you to close the window?) nadlegovati3) (to make any effort: He didn't even trouble to tell me what had happened.) potruditi se•- troubled- troublesome
- troublemaker* * *I [trəbl]nountežava, trud, napor, motnja, motenje, nadloga; nevšečnost, neprijetnost; skrb, žalost, trpljenje, bol, muka; breme (to komu), nesreča, zlo, stiska; tegoba; napaka, pogreška, pomanjkljivost, slaba stran; komplikacija, problem, sitnost(i); kočljiv položaj; dialectal porod; bolezen; politics nemir, konflikt; kraval, škandal, afera; technical okvara, motnja, defektin trouble — v stiski (težavi, nepriliki)digestive troubles — prebavne motnje, težaveto ask for trouble, to look for trouble — sam si iskati (delati) težave, izzivati usodothe trouble is that... — težava je v tem, da...(it is) no trouble! — (to ni) nobena težava!; že dobro!; prosim!(I am) sorry to give you such trouble — žal mi je, da vam delam take sitnostito be out of one's troubles — osvoboditi se skrbi (težav), priti iz neprilikto give s.o. the trouble, to put s.o. to much trouble — povzročiti komu težave (skrb), spraviti koga v hude nevšečnostiwe did it to spare you trouble — naredili smo to, da bi vam prihranili trudto stir up trouble — povzročati zmedo, nemirhe won't even take the trouble to answer — ne vzame si niti truda, da bi odgovorilII [trəbl]transitive verbzbegati, vznemiriti, razburiti, preplašiti; zaskrbeti, mučiti, (pri)zadeti; nadlegovati, sitnariti (komu), motiti, privesti (koga) v neprijeten položaj, v težave; prositi (koga) (for za); (redko) (s)kaliti, zburkati (vodo); intransitive verb vznemiriti se, razburiti se ( about zaradi); mučiti se, trpeti ( about zaradi); (po)truditi se, da(ja)ti si trudatroubled waters figuratively zapleten, težaven položajto be troubled in mind — biti zelo vznemirjen (zmeden, prizadet)to trouble s.o. at work — motiti koga pri deluto trouble o.s. — brigati se za kaj, (po)truditi se za kajdon't trouble (yourself) — ne trudite se; že dobromay I trouble you for the salt? — vas smem nadlegovati, prositi za sol?to trouble one's head about s.th. — beliti si glavo zaradi česato pour oil on troubled waters figuratively pomiriti razburjenje, narediti mir -
5 bone
[bəun] 1. noun1) (the hard substance forming the skeleton of man, animals etc: Bone decays far more slowly than flesh.) kost2) (a piece of this substance: She broke two of the bones in her foot.) kost2. verb(to take the bones out of (fish etc).) razkostiti- bony- bone china
- bone idle
- a bone of contention
- have a bone to pick with someone
- have a bone to pick with
- to the bone* * *I [boun]nounkost, srt, koščica; plural okostje; colloquially plural kocke, kockanje; kastanjete; slang študent, ki počasi študira; American slang dolara bag of bones — kost in koža, suh ko trlicabred in the bone — prirojen, v krvito cast (in) a bone between — povzročati nesoglasje, ščuvatito feel in one's bones — slutiti, biti prepričanto make no bones about ( —ali of) — ne delati težav zaradi, odkrito priznatito have a bone to pick with s.o. — imeti s kom račune; ošteti kogahard words break no bones — strogost ne škoduje, beseda ni konjII [boun]transitive verbobirati kosti; gnojiti s kostno moko; slang izmakniti, krasti; slang guliti se -
6 smoke
[sməuk] 1. noun1) (the cloudlike gases and particles of soot given off by something which is burning: Smoke was coming out of the chimney; He puffed cigarette smoke into my face.) dim2) (an act of smoking (a cigarette etc): I came outside for a smoke.) kajenje2. verb1) (to give off smoke.) kaditi2) (to draw in and puff out the smoke from (a cigarette etc): I don't smoke, but he smokes cigars.) kaditi3) (to dry, cure, preserve (ham, fish etc) by hanging it in smoke.) dimiti•- smoked- smokeless
- smoker
- smoking
- smoky
- smoke detector
- smokescreen
- go up in smoke* * *I [smóuk]noundim, oblak dima; sopara; figuratively megla, koprena; familiarly cigareta, cigaralike smoke slang kot veter (hitro), hipoma, naenkrat; brez težav, gladkofrom smoke into smother — iz slabega v slabše, z dežja pod kapthere is no smoke without fire — kjer je dim, je tudi ogenjthat's all smoke slang vse to so same prazne besedeto end (to go up) in smoke figuratively razbliniti se, razpršiti se v dim, v ničit will all end in a smoke — vse se bo razblinilo v nič, iz vsega tega ne bo ničwe're getting on like smoke slang to gre kot namazanoII [smóuk]intransitive verb & transitive verbkaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) ( with od); čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti; obsolete slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom; British English obsolete drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)to smoke like chimney figuratively kaditi kot Turek, biti strasten kadilecI soon began to smoke that something was wrong — kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)I was the first to smoke him figuratively meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledalhe has smoked himself sick — toliko je kadil, da mu je postalo slaboput that in your pipe and smoke it figuratively tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš -
7 spell
I [spel] past tense, past participle - spelt; verb1) (to name or give in order the letters of (a word): I asked him to spell his name for me.) črkovati2) ((of letters) to form (a word): C-a-t spells `cat'.) sestavljati (besede)3) (to (be able to) spell words correctly: I can't spell!) znati pravilno pisati4) (to mean or amount to: This spells disaster.) pomeniti•- speller- spelling II [spel] noun1) (a set or words which, when spoken, is supposed to have magical power: The witch recited a spell and turned herself into a swan.) magične besede2) (a strong influence: He was completely under her spell.) čarIII [spel] noun1) (a turn (at work): Shortly afterwards I did another spell at the machine.) delovna izmena2) (a period of time during which something lasts: a spell of bad health.) obdobje3) (a short time: We stayed in the country for a spell and then came home.) kratek čas* * *I [spel]1.nounčarovna beseda ali formula; urok, začaranost; figuratively čar, draž, mik, privlačnost, fasciniranjeto be under a spell — biti uročèn; biti očaranto cast a spell upon s.o. — uročiti, začarati koga;2.transitive verbočarati, fasciniratiII [spel]1.noundelovni čas, delo; kratek čas, kratka doba; čas, porabljen za neko delo; (delovna) izmena, posada, posad, ekipa; Australian pavza, počitek, prosti čas; American colloquially kratka razdalja; American colloquially napad (kašlja ipd.)by spells — izmenoma, v izmenahto give s.o. a spell — zamenjati koga pri deluwait (for) a spell! — počakaj trenutek (hip)!we had a spell of fine weather — imeli smo kratko dobo lepega vremena;2.transitive verb Americanzamenjati, izmenjati, nadomestiti koga pri deluto spell a horse — dati počitka konju; intransitive verb menjati posado; Australian napraviti pavzoIII [spel]transitive verbčrkovati, brati ali izgovarjati črko za črko; sestavljati besede; pravilno pisati; pomenitito spell backward — nazaj (narobe) črkovati, figuratively nobenih težav ne imeti s pravopisomto spell out, to spell over — čitati kaj črkovaje, figuratively s težavo dešifrirati
См. также в других словарях:
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
têžek — in težák têžka o tudi ó prid., téžji (é ȃ é) 1. ki ima razmeroma veliko težo: valiti težke sode; težka butara; kot svinec težki kovčki / težek moker sneg lomi veje; polni klasi so težki / težek zimski plašč debel // z izrazom količine izraža… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jêzik — íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
póln — a o [u̯n] prid., pólnejši (ọ̑ ọ) 1. v katerem je toliko česa a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom b) kolikor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
igráti — ám nedov. (á ȃ) 1. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem a) dramski tekst: že dalj časa igrajo Hamleta; v gledališču igrajo komedijo, tragedijo / v Hlapcih igra Jermana vlogo Jermana; odlično je igral ljubimca / igral je po režiserjevi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vájen — a o prid. (ȃ) 1. ki zaradi ponavljanja, pogostosti zna, je sposoben a) kako delo, dejanje opraviti brez težav: kuhanja, ukazovanja vajen človek; vajen je nastopati, pisati / kdor alkohola ni vajen (piti), se hitro opije / vajen je konj; ker je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mórati — am nedov. (ọ̑) 1. z nedoločnikom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje a) zaradi določenih okoliščin: na starost je moral beračiti; morali so delati, če so hoteli živeti; krivec se mora zagovarjati pred sodiščem / delavec… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glédati — am nedov., gléj in glèj gléjte, stil. glédi glédite (ẹ ẹ̑) 1. upirati, usmerjati pogled kam: stala je in gledala; gledal je proti planinam; gledati na vse strani; gledati skozi okno; težko gledam v tako močno svetlobo; molčal je in gledal v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
láhek — tudi lahák hka o tudi ó prid., lážji (á ȃ á) 1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ràd — 1 ráda o stil. ó í prid., m., ž., s. rájši in ráje stil. ráj, stil. rájši a e (ȁ á) v prislovni rabi 1. izraža pripravljenost koga opravljati kako dejanje z veseljem, zadovoljstvom: on rad dela; otroci se radi igrajo; vsakomur rad pomaga; zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
